Aleksandra Petrovič je raziskovalka in trenutno nadomestna vodja raziskovalnega programa P2-0421 (Trajnostne tehnologije in krožno gospodarstvo) na FKKT UM. Doktorirala je leta 2016 na področju kemijskega inženirstva. Njeno raziskovalno delo vključuje raziskave na področju biokemijske in termo-kemijske obdelave biomase in odpadkov, pridobivanje izdelkov z dodano vrednostjo iz biomase, pridobivanje hranil in drugih komponent iz biomase ali odpadkov, biološko čiščenje vode in odstranjevanje onesnaževal iz voda z različnimi adsorbenti. Med svojim trimesečnim obiskom na Tehnični univerzi v Gradcu v Avstriji je pridobila mednarodne raziskovalne izkušnje. Prav tako je pridobila dveletne delovne izkušnje v industrijskem sektorju (podjetji Vitiva in Ikema) ter sodelovala v številnih raziskovalnih projektih (FKKT UM).

Vodila je triletni raziskovalni projekt “Predelava in uporaba komunalnega blata za proizvodnjo sekundarnih surovin”, ki je potekal v sodelovanju s podjetjem IKEMA d.o.o. Kot raziskovalka je sodelovala pri različnih bilateralnih projektih (SLO-HRV projekt INTEGRES, SLO-HRV projekt BIOVARES, SLO–CZE projekt CIRCULAR PLASTICS). Bila je/je članica raziskovalnega tima raziskovalnih programov Heterogeni procesi na trdnih površinah za trajnostne tehnologije (2019–2021) in Trajnostne tehnologije in krožno gospodarstvo (2022–danes). Aleksandra je avtorica in soavtorica 16 izvirnih recenziranih znanstvenih člankov (trije so še v procesu objave) ter številnih znanstvenih prispevkov, predstavljenih na konferencah (27). Sovodila je 9 diplomskih nalog (5 zaključenih, 4 v teku) in 2 magistrski nalogi. Je recenzentka za več znanstvenih revij (Renewable & Sustainable Energy Reviews, Water Research, Journal of Cleaner Production, itd.).

Odgovorna bo za upravljanje projekta na slovenski strani in za koordinacijo med vsemi projektnimi partnerji (WP5). Izvajala bo eksperimentalne študije predobdelave in termo-kemijskih procesov ter napredne uporabe pridobljenih izdelkov z dodano vrednostjo (WP2 in WP3).

Izr. prof. dr. Lidija Čuček je izredna profesorica na FKKT UM. Je vodja raziskovalnega programa na UM (P2-0421) in je sodelovala pri številnih projektih kot vodja ali ena izmed ključnih oseb (dopolnilna shema ERC, FP7 projekt EFENIS, SCOPES projekt (švicarska NSF), projekt, sponzoriran s strani NRF Južna Afrika, več aplikativnih raziskovalnih projektov in drugi). Bila je gostujoča profesorica na univerzi De La Salle, Filipini (2019) in na univerzi v Cape Townu, Južna Afrika (2017). Vredne izkušnje je pridobila na različnih univerzah in inštitutih v EU, Južni Afriki in na Filipinih. Lidija je mentorirala ali soso-mentorirala okoli 50 diplomantov, magistrskih in doktorskih študentov ter podoktorskih raziskovalcev na Univerzi v Mariboru, Univerzi v Cape Townu in Univerzi v Zagrebu. Njeno raziskovalno področje vključuje zmanjšanje okoljskega odtisa, trajnostno rabo virov, krožno gospodarstvo, zmanjševanje odpadkov, razvoj trajnostnih metrik ter razvoj generičnih modelov, algoritmov in konceptov za različne aplikacije. Lidija je soavtorica 112 izvirnih recenziranih znanstvenih in akademskih člankov, ki so prejeli skoraj 3500 citatov. Več njenih člankov je bilo med najbolj citiranimi ali najpogosteje prenesenimi, vključno s članki, uvrščenimi med Top25 najbolj vročih člankov. Uvrščena je na seznam TOP2% raziskovalcev po podatkih Univerze Stanford in Elsevier (september 2022), leta 2022 pa je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju inženirstva procesnih sistemov, ki ga podeljuje Vlada Republike Slovenije. Prejela je številna druga priznanja, med njimi Priznanje UM za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo v letu 2020, Danubius Young Scientist Award 2017 za Slovenijo, Odličnost v znanosti 2016 za tehnične vede in druge. V projektu bo odgovorna za analizo LCA in modeliranje procesov (WP1 in WP4).

Prof. dr. Mojca Škerget s FKKT UM je pokazala obsežno znanje in izkušnje na področju načrtovanja in optimizacije separacijskih procesov ter hidrotermalnih procesov za razgradnjo organskih odpadkov v uporabne produkte. V okviru Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva – “SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo”, vzpostavljenega v okviru Slovenske strategije pametne specializacije S4, vodi steber Funkcionalni materiali; sodelovala je in koordinirala več projektov (EU projekti, bilateralni projekti, projekti Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, projekti za industrijo). Trenutno vodi industrijski projekt o razgradnji plastičnih in lignoceluloznih odpadkov. Leta 2012 je prejela Zoisovo priznanje Republike Slovenije za pomembne dosežke na področju kemijskega inženirstva, leta 2013 pa nagrado Univerze v Mariboru za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalnem delu. Leta 2017 je prejela priznanje za uvrstitev med 1% najbolj citiranih avtorjev na svojem področju (Highly Cited Researcher 2017 (WoS, Clarivate Analytics)). Objavila je več kot 120 izvirnih znanstvenih člankov v revijah z visokim faktorjem vpliva (JCR), h-indeks WoS/Scopus: 33. V projektu se bo osredotočila na hidrotermalno obdelavo in superkritično ekstrakcijo komponent z dodano vrednostjo iz organskih ostankov VOI (WP2).

dr. Damjan Krajnc je doktoriral iz kemijskega inženirstva na Univerzi v Mariboru. Je izkušen raziskovalec z dokazanimi izkušnjami na področju trajnostnih kazalnikov in metrik, ocenjevanja življenjskega cikla, ekološkega oblikovanja, trajnostnega oblikovanja procesov in okoljskega upravljanja. Objavil je več znanstvenih in aplikativnih člankov ter poglavij v knjigah. Znanstvenoraziskovalne dejavnosti je prenesel v industrijsko prakso v okviru več projektov, predvsem mednarodnih. Ti vključujejo integracijo, inovacije, razvoj in trženje okolju prijaznih izdelkov in procesov ter trajnostno sladkorno industrijo. Bil je koordinator projekta ECO-HUB na področju čezmejnega sodelovanja med državama Slovenijo in Madžarsko. Sodeloval je v dveh projektih Britanskega sveta „Partnerstvo v znanosti“. Za svoje raziskovalno delo je leta 2006 prejel Krkovo nagrado za odličnost v raziskovanju. Je prejemnik finančne podpore Svetovne zveze znanstvenikov, 2004. V predlagani prijavi projekta bo odgovoren za zbiranje podatkov, oceno življenjskega cikla (analiza LCA) in oceno vpliva termo-kemičnih in biokemičnih tehnologij obdelave na okolje (delovni paket 1 in 4).

Sanja Potrč je leta 2023 doktorirala na Univerzi v Mariboru. Trenutno je raziskovalka v Laboratoriju za procesno sistemsko inženirstvo in trajnostni razvoj na UM FKKT. Njeni glavni raziskovalni interesi vključujejo sintezo in optimizacijo trajnostnih oskrbovalnih omrežij, integracijo obnovljivih in alternativnih virov energije, trajnostno načrtovanje procesov in okoljsko upravljanje. Za svojo doktorsko disertacijo je prejela nagrado sklada Henkel Maribor, dekanovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo, 3. nagrado za najboljši prispevek na 4. konferenci SEE SDEWES in 2. nagrado za najboljšega predavatelja na 4. znanstveni konferenci Laboratorija za integracijo trajnostnih procesov: na konferenci o trajnostni integraciji procesov v industriji in mestih: Energija, voda, emisije in odpadki v industriji in mestih. Objavila je več znanstvenih člankov ter svoje raziskave predstavila na več nacionalnih in mednarodnih konferencah. V predlaganem projektu bo odgovorna za optimizacijo ravnanja z ostanki iz industrije rastlinskih olj s poudarkom na konceptu biorafinerije in industrijske simbioze.

Dr. Maja Čolnik s FKKT UM je doktorirala leta 2021. Njeno raziskovalno področje zajema razgradnjo organskih in plastičnih odpadkov v uporabne izdelke z uporabo sub- in superkritičnih tehnologij, vključno s hidrotermalno obdelavo. Za svojo doktorsko disertacijo je prejela dve nagradi: nagrado Henkelovega sklada Maribor in nagrado za Najboljšo doktorsko disertacijo s področja trajnostne kemije – Strokovni odbor Slovenskega kemijskega društva. Objavila je okoli 70 znanstvenih in konferenčnih člankov s področij kemijskega recikliranja plastičnih odpadkov, hidrolize biomase, odstranjevanja težkih kovin iz odpadnih voda, ekstrakcije proteinov in encimov iz gliv in drugih. V projektu bo odgovorna za poskuse ekstrakcije sestavin z dodano vrednostjo s hidrotermalno obdelavo in superkritično ekstrakcijo.

Dr. Bojan Pahor je izkušen višji koordinator projektov in vodja raziskovalnega oddelka v podjetju Saubermacher Slovenija z dolgoletnimi izkušnjami na področju sodelovanja in vodenja nacionalnih in mednarodnih projektov s področja varstva okolja. V preteklosti je bil vodja raziskovalnega oddelka v Perutnini Ptuj in ZRS Bistra Ptuj, kjer je vodil in sodeloval pri številnih raziskovalnih in aplikativnih projektih. Projektiral je naprave za obdelavo odpadkov, bioplinarne in kafilerije. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov predava predmet Recikliranje odpadkov. V podjetju Saubermacher je odgovoren za pripravo novih projektov na področju recikliranja odpadkov. Doktoriral je na FKKT UM, kjer se je ukvarjal s sintezo, načrtovanjem in optimizacijo procesov.

Dr. Marina Tišma je redna profesorica na Fakulteti za živilsko tehnologijo v Osijeku Univerze v Osijeku. Doktorirala je leta 2010 na Fakulteti za živilstvo in biotehnologijo Univerze v Zagrebu na področju biotehnologije. Leta 2011 je opravila pedagoško-psihološko in didaktično-metodološko usposabljanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Osijeku, leta 2021 pa Executive Programme Circular Economy & Sustainability Strategies na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Je strokovnjakinja na področju razvoja trajnostnih procesov proizvodnje biogoriv in izdelkov visoke vrednosti iz lignocelulozne biomase.

Translated with www.DeepL.com/Translator (free version)

Dr. Kristina Mastanjević je izredna profesorica na Fakulteti za živilsko tehnologijo v Osijeku Univerze v Osijeku. Leta 2015 je doktorirala iz biotehnologije na Fakulteti za živilsko tehnologijo in biotehnologijo Univerze v Zagrebu. Leta 2015 je opravila pedagoško-psihološko in didaktično-metodološko usposabljanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Osijeku. Je strokovnjakinja na področju sladaštva in pivovarstva, analize onesnaževalcev živil in novih tehničnih rešitev pri analizi zrnja.

Dr. Jelena Parlov Vuković je raziskovalna sodelavka na Centru NMR Inštituta Ruđer Bošković v Zagrebu. Leta 2011 je doktorirala iz kemije na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1998 in 2022 je bila zaposlena v naftni družbi INA d.d., kjer je bila vodja Laboratorija za preskušanje voda, ogljikovodikov in materialov (2016-2019), višja strokovnjakinja in vodja skupine za spektroskopijo NMR (2004-2022) ter vodja skupine za spektroskopijo v Centralnem preskusnem laboratoriju (2019-2022). Je strokovnjakinja za analizo kompleksnih zmesi, kot so vzorci surove nafte, asfalteni, polimeri, pirolitska olja, biomasa, živalske maščobe in biogoriva, s spektroskopijo NMR, AAS in IR/UV ter korozijsko in protikorozijsko testiranje.

Prof. dr. Mohammad Taherzadeh je redni profesor na švedskem centru za predelavo virov na Univerzi Borås na Švedskem. Doktoriral je iz bioznanosti na Tehnični univerzi Chalmers v Göteborgu na Švedskem. Je strokovnjak za razvoj postopkov za pretvorbo odpadkov in ostankov v energijo in izdelke z dodano vrednostjo, s poudarkom na predobdelavi in fermentaciji z uporabo nitastih gliv in bakterij. Številne njegove rezultate so podjetja uporabila tudi v industriji. Bil je mentor pri ustanavljanju in/ali vodenju več podjetij s področja kemijskega inženirstva in biotehnologije na Švedskem, v Iranu, Indiji in Indoneziji (Isfahan Copolymer, Sepahan Biorefinery, Faratech, Valenlime AB, Scandir Chemicals AB, FOV Biogas, Mycorena, Millow, Waste Recovery, …). Na področju etanola, bioplina, živalske krme, hrane in biopolimerov iz odpadkov in ostankov sodeluje s številnimi drugimi podjetji na Švedskem in v tujini, na primer Lantmännen Energi, Agroetanol, Borås Energi & Miljö, FOV Fabrics, Scandir Chemicals, Cewatech, Lyckeby Starch, Stora Enso Nymölla Mill, Pro-con itd.

Dr. Dora Bjedov je podoktorska raziskovalka na Fakulteti za živilsko tehnologijo Osijek Univerze Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku. Doktorirala je leta 2023 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Zagrebu na področju naravoslovja – biologije. Glavna raziskovalna področja so ekotoksikologija, biomonitoring, fiziologija, presnova ksenobiotikov in ocena tveganja. Znanstveno usposabljanje je opravila na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu (Norveška, 2019), Univerzi Aarhus (Danska, 2019, 2020) in Univerzi v Lizboni (Portugalska, 2024). Leta 2021 je zaključila program pedagoškega, psihološkega, didaktičnega in metodološkega usposabljanja na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze Josipa Juraja Strossmayerja v Osijeku.